individual

Individualna terapija

Spodbuja spremembe za izboljšanje posameznikove kvalitete življenja

Terapije

par2

Partnerska terapija

Spodbuja spremembe za izboljšanje partnerskega odnosa in razrešitev medosebnih konfliktov

ter

Družinska terapija

Spodbuja spremembe za doseganje boljše komunikacije in večjega razumevanja med družinskimi člani ter pomaga zgraditi bolj zdravo domače okolje

Individualna terapija

Ali je terapija prava pot zame?

Terapija zagotavlja varno okolje, kjer lahko ljudje raziščejo svoje težave, vprašanja in dileme. Osvetli kdo smo, kako smo in nam da večje razumevanje o našem življenju. Pomaga se nam soočiti s problemi, ki nas pestijo in nas nauči tehnik za spopadanje z njimi. Vprašajte se: Sem nezadovoljen/-a seboj ali s svojim življenjem? Imam težave v partnerskem odnosu? Je moje družinsko življenje stresno? Sem preobremenjen/-a s šolo ali službo?  Sem tesnoben/-a? Me skrbi moj zakon ali otroci? Se spopadam z zdravstvenimi težavami? Sem v procesu velikih življenjskih sprememb? Ali imam nerazrešene stvari iz preteklosti, ki me še zmeraj morijo? Sem poskušal/-a sam/-a razrešiti težave, ampak sem obtičal/-a?

Če ste na katero od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, potem je terapija za vas prava pot. Pokličite me, ali kontaktirajte preko obrazca, da se dogovoriva za termin.

Zmeraj sam/-a rešujem svoje težave. Ali niso ljudje, ki hodijo na terapije šibki?

Nikakor. Ljudje, ki prosijo za pomoč, vedo kdaj jo potrebujejo in kako jo dobiti. Že samo zavedanje problema in iskanje pomoči, izraža moč in željo po spremembi in zahteva veliko več energije kot pa enostavno zatiskanje oči in upanje, da se bo stanje spremenilo samo od sebe.

Kakšna je razlika med pogovorom s terapevtom in pogovorom z najboljšim/-o prijateljem/-ico?

Teoretično, bi lahko imel tudi zaupni pogovor s prijateljem/-ico terapevtski učinek, vendar je terapevt usposobljen, da to opravlja profesionalno. Strokovnjak za duševno zdravje točno ve kaj vas vprašati, kako vam postavljati vprašanja, kako se odzivati in voditi pogovor, in kako vam pomagati pristopiti in gledati na situacijo na popolnoma nov način. Nauči vas novih veščin, pomaga vam pogledati iz drugačne perspektive, vas posluša brez presoje ali pričakovanj, in vam pomaga prisluhniti sebi. Terapija je popolnoma zaupna in ni vam potrebno skrbeti, da bi za vaše najbolj boleče stvari izvedel še kdo drug. Ker lahko vaša izpoved izzove veliko neprijetnih čustev, obstaja tudi tveganje, da bi se, ko bi se počutili bolje, iz strahu pred ponovnim doživetjem teh čustev, izogibali temu prijatelju/-ci.

Kako mi lahko terapija pomaga?

Zelo pogosta je napačna miselnost, da mora biti nekaj narobe z našim duševnim zdravjem, da bi vam lahko psihoterapija pomagala. Medtem, ko terapija res pomaga pri težavah z mentalnim zdravjem, vedno več ljudi tudi brez teh težav spoznava, da je lahko terapija v nekih točkah v življenju koristna. Terapija nudi prostor in čas, da se lahko poglobite v stvari, ki vas težijo; zapleti ali nezadovoljstvo v družini, intimni odnosi, težave v prijateljskih odnosih ali s kariero, notranje bitke glede občutka o sebi, dileme o življenju, smrti in pomenu vsega tega. Terapija se običajno začne kot proces raziskovanja. To terapevtu pomaga, da vas bolje spozna in pridobi boljše razumevanje vaših težav. S terapevtom pričnega graditi močan terapevtski odnos, kateri vam pomaga pridobiti globje razumevanje samege sebe in skrbi, ki so vas pripeljale na terapijo. To razumevanje vam pomaga zgraditi povezave in poiskati vzorce vašega delovanja, ki jih morda prej niste zaznali, ta nov vpogled pa vas pelje do identifikacije sprememb, ki jih želite doseči oz. storiti. Nekateri ljudje potem delajo na teh spremembah sami, medtem ko drugi raje še ostanejo v podpirajočem in varnem okolju terapevtskega odnosa.

Zakaj ne bi samo jemal/-a zdravil?

Zdravila zdravijo le simptome in ne morejo rešiti vseh problemov. Terapevt je zavezan iskanju izvora težav, ki je zasidran globoko v notranjosti. Raziskuje vaše odzive na ta izvor in načrtuje strategije, da se lahko s težavami soočite in jih tudi premagate. Zdravila so pri nekaterih vrstah težav zelo učinkovita in včasih v povezavi s terapijo celo potrebna.

Koliko časa moram hoditi na terapije?

Cikel terapij traja 12 srečanj (12 ur), oz. je čisto odvisno od posameznika in problema s katerim prihaja. Cikel se po potrebi in željah lahko podaljša. Najbolje je, če so terapije naročene 1x tedensko; pogosteje bi lahko bilo klientu prenaporno, dalj časa med terapijami pa tudi ni priporočeno.

Kaj lahko sam/-a storim, da pripomorem k uspešnosti terapije?

Vaše aktivno sodelovanje, predanost terapevtskemu procesu in zaupanje vame kot vaši terapevtki, so ključnega pomena za uspešno terapijo. Novo pridobljene spretnosti, ki jih boste pridobili na posameznih seansah in aplicirali tudi izven terapevtskega procesa, bodo samo še utrdile in pripomogle k osebni rasti in razvoju.

Kaj lahko pričakujem od prve terapije?

Na prvem srečanju vas bom prosila, da natančno opišete situacijo, ki vas je pripeljala na terapijo in da opišete svoja občutja. Vprašala vas bom kaj vam povzroča bolečino, v čem se čutite zagozdeni in kaj pričakujete, da se bo s pomočjo terapije spremenilo. Pričakujete lahko, da bom postavljala številna vprašanja in bom ob tem spoštljiva in razumevajoča. Prav tako bom odgovorila, na vsa vaša vprašanja in pomisleke v zvezi s terapevtskim procesom. Po koncu prve terapije se boste odločili, če ste pripravljeni iti skozi celoten terapevtski cikel (12 srečanj) in dogovorili se bomo za termine.

Koliko stane terapevtska ura?

Cena terapevtske ure, ki traja 60 minut, je 40 EUR. Plača se sproti z gotovino, ali pa s kartico (pred pričetkom terapije) preko spletne strani (poiščite v zavihku Trgovina).

Ali so terapije zaupne?

Vaša zasebnost je zame zelo pomembna in zaupnost je ključna za pozitiven terapevtski odnos. Informacij zaupanih med terapevtskim procesom ne bom delila z nikomer, razen v primerih, ko tako zahteva zakon (v primeru suma zlorabe otroka).

Partnerska terapija

Kako naj prepričam partnerja/-co, da poskusiva s terapijo?

Vsak ima svoje prepričanje o tem, kako izgleda terapija. Misel, da bi tujec vedel za  resne in osebne težave v vajinem odnosu ter vama dajal napotke, lahko vašega partnerja/-ico navdaja z odporom in nezaupanjem. Najbolje je, da ste popolnoma odkriti in mu/ji razložite, kako vama lahko terapija pomaga. Terapevtova vloga je, da vama pomaga, da sama razrešita svoje težave. Terapija ni prostor pripisovanja krivde, postavljanja na eno ali drugo stran in reševanja disfunkcionalnih ali toksičnih odnosov. Dober terapevt bo ujel vajino notranjo moč in kvalitete vajinega odnosa in poudaril načine, ki jih lahko uporabita za razrešitev težav. Dal vama bo nova orodja in metode za spopadanje z negativnimi situacijami, uporabiti jih boste morali pa sami. Partner, ki je nenaklonjen terapiji, bo tako še zmeraj imel občutek, da sam rešuje svoje težave, vendar s strokovno pomočjo.

Kaj, če se med terapijo spreva?

Lahko skoraj z gotovostjo trdim, da bo med terapijo prišlo do točke, ko se s partnerjem v nečem ne bosta strinjala. Morda se bosta tudi sprla in verjemite mi, da terapevt tega ne bo doživel prvič in tudi ne zadnjič. V bistvu so takšni prepiri v terapevtskem procesu dobrodošli, saj lahko partnerja predelata močna čustva in prideta v stik z bolečino in strahom, ki običajno ležita pod jezo. Terapevt bo seveda pomagal uravnavati ta čustva in ne bo dovolil, da bi prišlo tako daleč, da bi nekdo od vaju v jezi odkorakal iz terapije.

Ali bo terapevt razdrl najino vezo?

Par se odloči za partnersko terapijo, kadar je v njunem odnosu dovolj velik problem, ki ga ne znata sama rešiti. Običajno je ta problem prisoten tudi že dalj časa in včasih je kriza že tako velika, da nekdo od njiju (ali oba) razmišlja o prekinitvi veze. V terapevtskem procesu bosta postavljena pred težka vprašanja in morda bo prišlo tudi do točke, ko bo nadaljevanje njune veze postavljeno pod vprašaj. Kljub vsemu pa lahko terapija pripomore k bolj izpopolnjujočem, in obojestransko spoštljivem odnosu. Par iz terapije običajno odide z novimi tehnikami spopadanja s težavami, z nekim novim vpogledom o partnerju in s ponovno povezanostjo, ki ju je prvotno pripeljala skupaj. Pogosto čutita prenovljeno in močnejšo zavezanost drug drugemu in njunemu odnosu.

Partner/-ica je kriv/-a za težave v najini vezi, zakaj moram jaz na terapijo?

Čeprav je morda res, da mora partner/-ica predelati nekaj stvari, ki v vajini vezi pozročajo težave, pa sta v odnos vendarle vpeta oba. Subtilni načini, na kakršne se odzivamo in po katerih delujemo v vezi, imajo korenine v naši osnovni potrebi po povezanosti, pripadnosti, ljubezni, svobodi in spoštovanju. Sledenje tem koreninam do začetka in sledenje ranam, ki so nam bile zadane, je potrebno, če želimo odvozlati vedenjske vzorce in dinamiko, ki se ponavlja.

*Nagnjenost partnerja/-ice k vedenju, ki povzroča težave v vajinem odnosu, je lahko situacijska in/ali povečana zaradi majhnega in počasi gorečega problema med vama. Gre za posredno izražanje nezadovoljstva.

*Način, kako se odzivate na partnerja/-ico, ima neposreden vpliv na vaš odnos. Če partnerja/-ico grajate, ste sarkastični, nestrpni, ali celo pasivno agresivni, to vpliva na vaš odnos na več načinov. Seveda, nihče ni popoln, vendar če se te stvari dogajajo konstantno, bo odnos zagotovo trpel.

*Pomembno se je zavedati svojih čustev in potreb in se jih naučiti skomunicirati partnerju/-ici na način, ki je efektiven in ne poveča razdalje med vama.

Ali bova morala govoriti o najini intimnosti?

Ne, oziroma samo toliko, kot bo potrebno za naslovitev z intimnostjo povezanega problema, in če bosta sama tako želela.

Sva istospolni par, lahko prideva na terapijo?

Absolutno! Tako kot heterospolni pari, se lahko tudi istospolni pari znajdejo v težavah v odnosu, iz katerih sami ne znajo. Vendar bodite pri izbiri terapevta previdni in se najprej prepričajte, da je terapevt sprejemajoč. Večina terapevtov je danes že mimo prepričanja, da je homoseksualnost bolezen, kot so strokovnjake za mentalno zdravje učili še do pred 40-timi leti. V redu je, če je vaš izbran terapevt ne samo sprejemajoč, ampak tudi osveščen o LGBTQ skupnosti in povezanih specifičnih težavah.

Družinska terapija

Kaj je družinska terapija in kakšen je njen cilj?

Namen družinske terapije je družini pomagati, da se prebije skozi težave, izzive in težke preizkušnje na način, da težave ne samo premaga, ampak postane močnejša in bolj povezana. Družina pride na terapijo skoraj vedno zaradi neke neprijetne težave- bolezen otroka, odvisnost, vedenjske težave ali težave v odnosih. Ti stresorji vplivajo na družino kot celoto in tudi na vsakega posameznega družinskega člana. Družinska terapija je način, ki družini pomaga pri soočanju in spopadanju s težavami, kar pomeni, da jim pomaga boleče stvari, kot so npr. žalovanje za izgubo člana ali neka pričakovanja, izpustiti. Tako se lahko družina prične zdraviti in sprejme sedanjo realnost, hkrati pa prične delati na gradnji boljše prihodnosti. Kadar se preveč trudimo, da bi spremenili ljudi ali okoliščine, brez, da bi se poprej naučili sprejeti resnico takšno, kakršna je, se lahko nehote pomaknemo v napačno smer. Ko pa se naučimo sprejemati stanje ali situacijo kot je, in se zavestno osredotočimo na način, kako se s težavo spopadamo, kako se ujamemo z ostalimi in kako se na njih odzivamo, lahko spremenimo družinski vzorec. Pri družinski terapiji gre za uporabo moči relacijskih vezi in ljubezni za oporo vsakemu članu družine posebej, da je lahko zdrav in se čuti izpopolnjenega, kar posledično ustvari bolj polno in srečno družino.

Kako bo izgledalo prvo terapevtsko srečanje?

Na začetnem srečanju, kjer je prisotna vsa družina, terapevt predstavi način in pogoje terapije in povpraša vsakega člana posebej o njegovem doživljanju in videnju problema, ki jih je pripeljal na srečanje. To mu pokaže način interakcije med člani in mu da uvid v to, kako so razdeljene družinske vloge. Terapevt poskuša pridobiti perspektivo članov o različnih pomemnih dimenzijah, ne samo glede predstavljenega problema. Lahko se pogovori tudi z nekaterimi člani posebej. Ni nujno, da bodo morali biti na terapijah prisotni vsi člani, ali pa vsaj ne na vseh terapijah, kar se lahko pokaže že na začetku, ali pa šele kasneje. Bolj pomembno kot to, kaj se dogaja med terapijo, je kako se člani počutijo. Vsak član mora videti terapevta na strani celotne družine in ne na strani posameznega člana. Nihče ne sme imeti občutka, da ga terapevt nepravično krivi za težavo, ali da je manj priljubljen kot ostali. Terapija mora pustiti občutek zaupanja v terapevta in občutek upanja, da se stvari lahko razrešijo.

Ali naj pripeljem svojega najstnika na terapijo?

Adolescenca je čas pomembnih čustvenih, kognitivnih in fizičnih sprememb. Je čas, ko naši možgani doživljajo drugi največji razvoj v življenju in tudi čas, ko je alarmantno, če je naš najstnik popolnoma “priden”, prijazen in nam nikoli ne stopi na žulj. Kar želim povedati je, da je popolnoma normalno, če je vaš najstnik nenadoma postal vseveden, zadirčen, nejevoljen in zaprt v sobo. Včasih pa najstniki vendarle potrebujejo dodatno podporo in pomoč pri soočanju in prilagajanu spremembam. V kolikor se vaš sin ali hči bori s slabo samopodobo, šolskimi ali vrstniškimi pritiski, depresijo, tesnobo, obsesivnimi mislimi, motnjo pozornosti, vprašanji v zvezi s spolno identiteto ali z rizičnim vedenjem, vam svetujem, da poiščete strokovno pomoč. Psihoterapevt bo ocenil situacijo in vam podal priporočila  v zvezi z zdravljenjem in/ali terapijami.

Zakaj moramo vsi na terapijo, čeprav samo en član povzroča težave?

Kadar se en član družine sopada s težavami, je lahko sodelovanje celotne družine pomemben del terapevtskega procesa. Razlogi za to so večplastni, in odvisni tudi od tega, kdo je “problematičen” član in kako se problem kaže. Družinska terapevtska srečanja so lahko instrumentalna pri prepoznavanju in imenovanju problema, služijo pa tudi za opazovanje družinske dinamike in relacijskih vzorcev, ki problem morda potencirajo. Družine delujejo kot ena enota; družinska terapija ustvari varen prostor, ki omogoča večje zavedanje o dinamiki, odnosih in pravilih znotraj družine. Kot primer poglejmo otroka, ki doma trmari, ima napade jeze, želi, da so stvari kot si jih je zamislil, ali pa celo zmerja sestro. Razlog je lahko v tem, da ima v šoli učne težave, ali težave z vrstniki, ali pa se doma čuti zapostavljenega in nikoli dovolj dobrega. Njegovo vedenje je lahko samo način pridobitve pozornosti, ali pa je celo način odvrnitve pozornosti od nekega drugega družinskega problema ali člana družine. Družinska terapija nudi prostor, kjer se takšni problemi lahko raziščejo in daje članom orodje, da si lahko medsebojno priskočijo na pomoč in se podprejo, tako da se problem enega člana ne prenese na cel cistem, povzroči še več problemov in oslabi družine kot celote.

Kaj se bo zgodilo, če se bomo na terapiji pričeli prepirati?

Včasih se v družini ne počutimo varne povedati vsega, kar nam leži na duši in kako se počutimo, ampak ko te potlačene stvari dosežejo točko vrelišča, izbruhne jeza. Terapija je v začetni vazi lahko neke vrste mediacija konfliktov in lahko se vzbujajo občutki neudobja, konfrontacije ali obrambe. Včasih, ko nekdo predolgo zadržuje stvari v sebi in končno pove, kar ga bremeni, lahko to v drugem povzroči jezo, ampak terapija omogoča, da to storimo v varnem okolju. Terapevt pričakuje, da bodo vsi člani odprti in iskreni med seboj, do njega, predvsem pa sami s seboj. Terapevtski prostor mora biti varen in brez nasilja, kar pa ne pomeni, da ne pride do sporov. To ni nič neobičajnega in terapevt je na to pripravljen. Družine, ki se odločijo za terapevtski proces, ponavadi prinesejo konflikt in jezo že s seboj, in včasih je že malenkost povod za  izbruh jeze. Če pride do družinskega spora na začetku terapije, bo terapevt nekaj časa opazoval, saj bo tako pridobil boljše razumevanje dogajanja v družini. Pozoren bo na to, kaj je izrečeno, kdo je rekel, kdo je tarča, kdo poskuša miriti situacijo, kdo trpi v tišini in kdo ima izbruh. Ko terapevt pridobi uvid , bo družino prekinil in povprašal kaj se je zgodilo. Ko člani podajo refleksijo tega argumenta, se s tem že prične proces zdravljenja za boljše funkcioniranje družine.